Trdota vode velja za naravno lastnost pitne vode. Trdoto v tovrstni tekočini povzročajo raztopljene mineralne snovi, ki ji dajejo tudi okus. Za slednje poskrbijo zlasti magnezijevi ter kalcijevi hidrogenkarbonati. Prav tako kalcijev sulfat, ki ga, tako kot prej omenjene snovi, voda raztaplja na poti do vodnih zajetij.

Znano je torej, da je trdota vode odvisna od kar nekaj snovi. Kalcijev karbonat na primer je v vodi slabo topen. V obliki usedline se zato iz nje izloči. Magnezijev karbonat pa je topen v vodi in se v njej počasi hidrolizira. In v odvisnosti od koncentracije tovrstnih soli so vode bolj ali pa manj trde.

Trdota vode se lahko spreminja

Prav tako je znano, da se lahko sama trdota vode ves čas vsaj nekoliko spreminja. Tega pa pogosto uporabniki vode niti ne zaznavamo prav dobro. In kako prepoznamo, da je voda trda? Po tem na primer, da se milo ali pa zobna pasta ne penita dovolj. Posledično je poraba tovrstnih sredstev lahko precej večja. Prav tako trdota vode povzroča, da pri kuhanju na stenah ali pa na samem dnu posode ostaja bela obroba. Temu pojavu najpogosteje rečemo kar vodni kamen. Pojavi pa se kot posledica izločenega apnenca.

Sicer pa omenjene obloge apnenca lahko povzročajo tudi nalaganje vodnega kamna, na primer v ceveh, straniščnih školjkah, armaturah, umivalnikih, električnih grelnikih. Posledično se stroški za ogrevanje vode povečujejo. Tudi življenjska doba grelnikov je zato lahko precej krajša.

Enota, ki se uporablja za izražanje trdote vode

Za izražanje trdote vode se najpogosteje uporablja nemška trdotna stopnja. Poznana je tako imenovana lestvica trdote vode. Najdete jo lahko kar na spletu, kjer je natančneje definirana tudi nemška trdotna stopnja.

Na spletu lahko prav tako najdete številne koristne nasvete o tem, kako lahko najdete najustreznejšo rešitev za odpravo trde vode. Izjemno dobrodošla rešitev za vas je lahko na primer montaža naprave za mehčanje vode, seveda če je na vidiku večja trdota voda.