Minilo je leto dni od zadnjega čiščenje zobnega kamna, ki je bilo tudi moje prvo. Kljub temu da so bili moji zobje po njem res lepi in občutek je bilo zelo osvežujoč, pa sem se obotavljala k temu, da bi se naročila na ponoven poseg. Prvič, je bilo tako nadležno, da sem komaj zdržala. In sedaj ne vem, ali mi bo enako neprijetno ali pa sem se navadila na to. Čeprav iskreno ne vem, ali se bom kdaj navadila na karkoli, kar doživljam pri zobozdravniku. 

Minila sta že dva tedna, odkar mi je na telefonu zapiskal opomnik, da se moram naročiti na čiščenje zobnega kamna, jaz se pa še kar nisem. Kar vidim in čutim še tisti dogodek pred enim letom in nikakor mi ni do tega, da ga že enkrat doživim. Vseeno, a vem, da je to neizbežno. Mislim, da mi je misel na puljenje nohtov edina bolj neprijetna stvar kakor pa zobozdravnik. Imela sem namreč prijatelja, ki je šel skozi to in sem on njegovem opisovanju kar podoživljala to, kar je govoril. Ampak ni imel druge izbire, ker se je priprl tako močno na nohtu na roku, mu je odstopil in so ga morali odstraniti. Samo, da pomislim na to, mi je slabo.

Dobre tri tedne kasneje sem se le naročila na termin za čiščenje zobnega kamna, in danes je dan, ko me čaka to nadležno opravilo. Že dva dni razmišljam samo o tem in komaj čakam, da grem k zobozdravnici, da je to za mano. Res ne vem, zakaj se ne morem navaditi na zobozdravstvena opravila. Vsakič mi je težje, ko grem tja namesto lažje. Pa pravijo, da se človek vseh navadi. Jaz se pa zobozdravnikov enostavno ne morem. Ampak nimam druge, potrpela bom tisti čas, kakor sem nazadnje, ko mi je delala čiščenje zobnega kamna in ko bo mimo, bo mimo.