Dan po tem, ko me je tek na smučeh popeljal po resnično lepi zasneženi naravi, sem se zbudila čisto prerojena. Spat sem odšla zelo zgodaj, saj sem včeraj zelo malo spala in sem že ob desetih zvečer omagala. Pričakovala sem, da bom spala do poznega popoldneva, ampak sem bila že ob sedmih zjutraj čisto budna in naspana. Kar mi je prav odgovarjalo. Ne vem, ali je bilo to zaradi svežega zraka, ki sem se ga naužila, ko sem šla čez vse tiste zasnežene travnike in gozdove ali pa je tek na smučeh poskrbel za to, ker resnično uživam v tem.

Po tem, ko sem si pripravila zajtrk in kavo, sem odšla na balkon, da se ponovno naužijem svežega zraka. Pogledala sem na Instagram, da se malce zamotim, medtem ko pijem kavo in videla, da je prijateljica ponovno uživa, in je bil ob šestih zjutraj tek na smučeh ponovno pri njej v igri. Vsa čast, da ima toliko energije ponovno. Še ne dolgo nazaj je bila popolnoma brez volje in energije in komaj se jo je prepričalo, da je kam šla z nami. Sedaj gre pa večinoma kar sama, ker pravi, da potrebuje čas zase. Čeprav jaz mislim, da ji odgovarja tudi to, da lahko sama lažje ustvarja kakšna nova poznanstva.

Meni se vsekakor ne bi danes ljubilo še enkrat vstati tako zgodaj, ker sem vseeno imela popoldan še nekaj dela in še z možem sva odšla na kosilo. Če bi lahko po tem, ko sem tek na smučeh zaključila in bila celo popoldne sama doma bi pa z največjim veseljem danes vstala tako zgodaj kakor včeraj in bi tek na smučeh zapet bilo moja jutranja rekreacija.

Ampak naj kar ona sama uživa tam in morda spozna kakšnega novega fanta, ki bo boljši, kakršen je bil ta. Morda bo pa spoznala koga, ki je tudi nor na tek na smučeh, tako kakor je ona.